Naziv biser Jadrana je Dubrovnik dobil predvsem zaradi svoje bogate kulturne in zgodovinske dediščine, saj je že slavni George Bernard Shaw zapisal, da » tisti, ki iščejo raj na zemlji, morajo priti v Dubrovnik«, njegove besede pa je z obiskom in navdušenjem v zadnjih stotih letih sledilo na milijone iskalcev raja, ki so Dubrovnik videli kot neobhodno točko hrvaškega juga. Ime je dobil po hrastovih gozdovih, ki so rasli v bližini, v tem mestu pa jim rečejo »dubrave«, vsaka zgodovinska zgodba pa ima še danes svoje zapise v kamnitih fasadah zgodovinskega jedra in v stradunskih ploščah, v okoliških uličicah, cerkvi Svetega Vlaha, trdnjavah, med katerimi je tudi trdnjava Lovrijenac, ki se dviguje na strmem kamnitem hribu visokem 37 metrov in je povzročala nemalo težav Mlečanom, ki so ogrožali svobodo Dubrovniške Republike, spomenikih, dubrovniških vitezih in knezih...

Najbolj prepoznaven del starega mesta je neokrnjeno mestno obzidje, pod UNESCO-vim varstvom, ki je neprekinjeno dolgo 1940 metrov in obkroža staro jedro. Dubrovniško obzidje je eno najlepših in najtrdnejših trdnjavskih sistemov na Mediteranu, polno utrdb, bastionov, stolpov in posebnih trdnjav. Sprehod po njih nudi pravo sliko vseh kamnitih lepot mesta, v katerem vlada najbolj znana dubrovniška ulica Stradun, najkrajša pot od vzhodnih do zahodnih mestnih vrat. Čiste kamnite plohe največje ulice zgodovinskege jedra – Straduna, so prizorišče velikih mestnih prireditev, med katerimi so najbolj znane Dubrovniške letne igre, toda tudi kraj za srečanja, zabavo in druženje ter kraj kjer na odprtem spektakularno pričakujejo prehod v Novo Leto. V zadnjih letih so v dubrovniški akvatorij zaplule na novo zgrajene dubrovniške karake, dvojniki lesenih potniških in trgovskih ladji iz časa slave in podjetniškega duha Dubrovniške Republike. Konec 16. stoletja so dubrovniško karako šteli med največje ladje na svetu, danes pa v izletniških programih vozi turiste na ogled skritih zalivov in otočkov v okolici Dubrovnika, pa tudi na »gusarsko križarjenje« po Jadranu.

Neobhodni kraj za oddih in sproščanje je polotok Pelješac, po Istri največji hrvaški polotok, ki je bil del nekdanje Dubrovniške Republike, še danes pa je tam obzidje Stona, ki sega v 5,5 kilometrov dolgi niz, podkrepljen s trdnjavami, s katerimi so ščitili dostop do Dubrovnika. Še posebej zanimivo je mesto Orebić, ki je bilo središče pomorstva v 18 stoletju, še danes pa se na fasadah tamkajšnjih družinskih hiš vidi blagostanje in razkošnost življenja družin pomorščakov, ki so pluli po vsem svetu ter svoj zaslužek vlagali v kamnite vile in palače.

Še iz časov, ko je svetovni pomorščak Marco Polo krenil iz domače Korčule (njegovo rojstno hišo v mestu lahko obiščete), otoka v dubrovniškem arhipelagu, se je viteško mesto Korčula razvijalo v svojevrstno kamnito urbano skulpturo, pravilnih linij in v popolnosti ohranjen do današnjih dni. Tisto kar ga dela posebnega je arhitektura, katere avtorji so želeli, da se mestne ulice, ki so nanizane po modelu »ribje kosti« kopajo v soncu v jutranjih in popoldanskih urah, ne pa tudi za časa največje vročine sredi dneva.

V čast slavnemu pomorščaku Marcu Polu se še danes na Korčuli julija prireja Mednarodni festival pesmi in vina, ki nosi njegovo ime, prav tako kot uprizoritev prihoda Marca Pola v korčulansko pristanišče v mesecu maju. Korčula je tudi mesto kjer se prireja Festival viteških iger tradicionalnih mečevalskih plesov moreške, kumpanije in moštre, ki se plešejo z originalnimi nošami iz 16. stoletja, in predstavljajo boj belega in črnega kralja za pridobitev naklonjenosti princese, katero je ugrabil črni kralj. Boj spremlja bojna koračnica, ki jo izvaja pihalni orkester, prireja pa se obvezno vsako leto 29. julija na dan Svetega Teodora, toda v turistični sezoni tudi vsak četrtek.

Samo 3 km od Metkovića se v mestu Vid nahajajo ostanki antičnega mesta Narona, rimske kolonije in emporija, ki je svoje bogastvo utemeljil na trgovini in predstavlja najdragocenejšo zgodovinsko dediščino hrvaškega juga, toda tudi najpomembnejše arheološko najdišče izven Rima z več kot tridesetimi rimskimi spomeniki. Nedaleč od tega zgodovinskega kraja pa se vsako na začetku avgusta leto odvija maraton ladij, tradicionalnih plovil tega področja, športna prireditev na reki Neretvi, na relaciji dolgi 22,5 kilometrov.

(VIR: HTZ.hr)